Učenke in učenci izbirnega predmeta nemščina smo v soboto, 7. decembra, napolnili avtobus in se že ob 4.30 izpred šole podali na dolgo pot proti Salzburgu.
Skozi karavanški predor smo se poslovili od Slovenije in hiteli po avstrijski avtocesti. Povzpeli smo se na Visoke Ture in se vozili krepko nad 1000 m. Na najvišji točki je bilo zapisanih kar 1340 m nadmorske višine. Tam nas je pozdravilo zimsko sobotno jutro in čudovit pogled na zasnežene in s soncem obsijane vrhove. Že pred deseto uro smo prispeli pred solni rudnik v Halleinu, kjer nas je čakala skoraj dvourna pustolovščina po podzemlju. Po kratki video-predstavitvi smo se za ta dogodek preoblekli v posebna bela oblačila. Z vlakcem smo oddrveli v notranjost rudnika. Razlago smo poslušali v treh jezikih: v angleščini, nemščini in slovenščini. Kar si nismo zapomnili v enem ali drugem jeziku, smo si zapomnili v tretjem, seveda. Rudarsko življenje so zanimivo predstavljali tudi posnetki, ki smo jih lahko spremljali na rudniških stenah, in različni razstavljeni predmeti, ki so nam približali postopek pridobivanja kamene soli. Nepozabno doživetje je bil dvakratni spust po dolgi leseni drči iz višjega nadstropja v nižjega. Presenetilo nas je, da smo v rudniku nenadoma prestopili mejo iz Avstrije v Nemčijo in nihče nas ni vprašal po osebnih dokumentih, ha, ha. Ne boste verjeli, da smo se v rudniku peljali celo z ladjico po rudniškem jezeru. To je bilo čisto posebno doživetje, saj se je vožnja odvijala v temi, na stenah okoli nas pa so se vrteli posnetki iz dela rudarjev v preteklosti. Napetost so ustvarjali svetlobni in zvočni efekti ter glasba. Na drugi strani jezera nas je čakala osvetljena smrečica. Po doživetju na rudniškem jezeru smo se po rudniških rovih vračali proti površju in se z vlakcem vrnili na svetlo.
V popoldanskem času smo raziskovali mesto Salzburg. Obiskali smo rojstno hišo Wolfganga Amadeusa Mozarta in občudovali razkošna poslopja, ki so jih v preteklosti gradili bogati knezoškofi. Trgovanje s soljo je mestu omogočilo zavidanja vreden razcvet. Gospa Lidija Šarič, naša vodnica, nam je povedala veliko zanimivih zgodb iz življenja veljakov tega mesta. Počasi se je nad mesto začel spuščati mrak in ulice in trgi so zažareli v tisočerih lučkah. Na večjih trgih se je trlo ljudi ob božičnih stojnicah in mednje smo se pomešali tudi mi. V soju luči in prazničnega blišča smo se počasi poslovili od prelepega mesta in se z lepimi vtisi odpravili na pot proti domu.
Zapisali učenci izbirnega predmeta nemščina in učiteljica Marjeta Kočevar
FOTOGRAFIJE 📷🎬🎶
VIDEOPOSNETKI 📹🎞️🎶
